LEBIČ: Zgodbe pozabljenega eksodusa by Miloš Ivančič - HTML preview

SKLEPNE MISLI

To so pripovedi ljudi, ki so sami doživeli čas, o katerem danes večkrat govorimo in ga ocenjujemo. V njem iščemo heroje ali krivce. Opisali so jih tako, kot so jih oni sami doživeli na lastni koži in jih tudi razumeli. Zagotovo drugače od tistih, ki bi danes radi spremenili zgodovino, pa ne zaradi iskanja resnice, ampak lastnih koristi.

Njihova resnica danes nekaterim ne ustreza, mogoče tudi zato, ker v tem času narodnega razkola prav kriči po enotnosti naroda. Najbrž je celo eksodus Primorcev šel v pozabo samo zato, ker ni moden za ta čas, saj kaže samo na enega krivca – na fašizem.

Primorskega človeka marsikdo primerja z borovcem, vsem okleščenim od burje, ki pa je vzdržal že vse nevihte in tudi vrtince lebiča. Gozd ob morju je prav lep. In kot da mu drugi, tisti bukov, zavida njegovo upornost in rast, vztrajanje in moč. Da, občutek imam, kot da ta del slovenskega naroda, ki je bil po Cankarju za hlapce rojen in za hlapce vzgojen, zavida drugemu delu naroda, tistemu, ki je zravnal hrbet, se celo uprl in prav zato vzdržal. Najbrž je prav v tem vzrok odnosa do Primorske, do njene zgodovine, ker je simbol enotnosti in upora.

Svobodoljubnim je vzgled, tistim, ki so se obdržali s kolaboracijo, pa v večno sramoto.

Bolj ko se odmikaš od pokrajine, ki jo gledaš, od časa dogajanja, vedno manj podrobnosti vidiš, vse, kar se je dogajalo, postaja eno gorovje, na koncu samo ena gora …

Te vojne je kriv fašizem in tudi vsega, kar se je zgodilo po njej ob dolgem umirjanju tal po svetovnem potresu.

Dogajalo se je veliko zločinov, tudi po vojni, in vsak zločinec bi moral biti kaznovan, vendar so od daleč gledano pravi ali glavni krivci tisti, ki so sprožil to morijo, ideologi in sponzorji fašizma v vseh njegovih oblikah.

Njihovo seme je najprej vzklilo v Italiji, kjer so v hudih povojnih razmerah delavci bolje razumeli Gramscijeve 535

besede kot papeževe. Na preizkušenem Mussolinijev pohodu na oblast si je upal napasti svoj narod tudi Franco, Hitler pa je razvil nacizem, ki je še najbolj skristalizirana oblika fašizma. Tudi on se je najprej lotil Weimarske republike in svobodomiselnega dela lastnega naroda. Na vseh teh izkušnjah in na lastni nacionalni vzvišenosti je hitro rastel tudi japonski imperializem.

Prav pri nas, na slovenski manjšini, so z zaničevanjem in preganjanjem Schiavov preizkušali novi model rasizma in prevarantske socialne države, katere cilj je bil samo še bolj učinkovita oblika popolne oblasti, državni kapitalizem, kjer en diktator postane tudi najvišji upravljavec kapitala, en sam gospodar. Tega si nista že davno nekoč želela samo Mussolini in Hitler, nekateri si to želijo še danes. V ta krog, vendar na drugi strani politične premice, je sodil tudi Stalin, ki je po zmagi nad fašizmom hotel postati tudi eden in edini bog.

Boj za popolno oblast se je v času hladne vojne nadaljeval z razbohotenjem multinacionalnega kapitala.

Po padcu berlinskega zidu je začasno prevzel kontrolo sveta naftni kapital, ki še vedno raste iz vojn na naftnih poljih in borzah. Vendar ga je z novo svetovno gospodarsko krizo povozil finančni kapital. Ta lahko dosega še večjo koncentracijo in centralizacijo oblasti, obvladuje ga še manjša skupina ljudi, ki lahko s kontrolo vseh treh vej oblasti in medijev iz sodobne parlamentarne demokracije dela veliko farso svobode.

Tudi čas se je skrajšal, to, kar se je za nekatere dogajalo že zdavnaj pred drugo svetovno vojno, med njo ali po njej, se je lahko iz nekega relativnega zornega kota zgodilo prav pred nekaj trenutki, se dogaja še sedaj, nas razdvaja, ropa, prodaja … Kako blizu je danes stari Rim in njegov način vladanja množicam s kruhom in igrami.

Igre so se seveda menjale, njihovo vlogo so prevzeli množični javni mediji, kruh pa je potrošnika kultura.

536

Preveč smo se oddaljili. Tistih lepih mogočnih borovcev na flišnem robu obale in na vedno bolj zaraščeni kraški griži, njihovih grčavih vej, ki se že sto let upirajo vrtincem lebiča in udarom burje, se od tu sploh ne razloči.

537

SEZNAM ODDAJ ‒ TEMELJNIH VIROV

PKIL, Ana in Jože Trčon, 19. 2. 2006

PKIL, Nadja Pahor, 7. 3. 2010

PKIL, Primorci v Mariboru (M. Grašič in M. Matjašič), 3. 11.

2001*

Pogovor, Jule Lenassi, 16. 8. 2007*

Pogovor, Miran Bertok, 25. 4. 2005

Poletni pogovor, Bojan Pavletič, 10. 8. 2005

Praznična oddaja, Ivan Silič, 27. 4. 2003.

Praznična oddaja, Sabina Andrejašič, 31. 10. 2006

Praznična reportaža, Osvoboditev Trsta (B. Jerkič) 27. 4.

2004*

Radio Koper na obisku, Mračna leta Benečije (B. Zuanella in M. Qualizza)18. 5. 2002

Radio Koper na obisku, Vlada Bidovec - Morana, 27. 4.

2002*

SOM, Božidar Magajna, 3. 9. 2008*

SOM, Dana Klanjšček Valič 2010*

SOM, Dino del Medico, 10. 5. 2006

SOM, dr. Boris Cibic, 24. 1. 2010*

SOM, dr. Ivan Cibic, 26. 9. 2010*

SOM, dr. Jože Pirjevec, 24. 3. 2006*

SOM, dr. Srečko Košuta, 23, 1. 2008

SOM, Drago Gabriel, 21. 11. 2007*

SOM, Dušan Fortič, 27. 4. 2006*

SOM, izgnanci, Tončka Senčar in Slavko Weiss, 10. 6. 2010*

SOM, Lelja Rehar Sancin, 18. 2. 2009

SOM, Ljubomir Susič, 6. 6. 2007

SOM, Marij Osana, 16. 7. 2008

SOM, Marija Mermolja,11. 6. 2008

SOM, Miro Kocjan, 1. 8. 2007

SOM, Neva Lukeš, 1. 6. 2005*

SOM, Prekomorci in spomin na Alberta Kluna (C. Kobal), 12.

10. 2005*

538

SOM, Prekomorski zbori (B. Bizjak, L. Černigoj), 13. 9. 2006

SOM, Renata Gorjup, 20. 1. 2002*

SOM, Rižarna (L. Susič, E. Arbanas, R. Goruppi), 23. 4.

2008

SOM, Sara Perini, 20. 5. 2009*

SOM, Spomenik tigrovcem v Kranju (F. Benedik, A.

Ravnikar), 5. 9. 2007*

SOM, Srečko Čebron, 18. 4. 2007*

SOM, Vida Babič, 7. 11. 2007*

SOM, Zorka Legiša, 7. 6. 2006

* Prepisi oddaj so bili za to knjižno izdajo dopolnjeni s ponovnimi pogovori z intervjuvanci ali z njihovimi pisnimi dopolnili ter dokumenti.

Oddaje so last Javnega zavoda RTV Slovenija, pripravljene so bile v regionalnem RTV centru Koper - Capodistria, objavljene pa v programu Radia Koper. Avtor oddaj je Miloš Ivančič.

Kratice oddaj: PKIL – Primorski kraji in ljudje, SOM –

Slovenci ob meji.

Zapisane so tudi informacije in pripovedi iz objavljenih ali neobjavljenih delov intervjujev ter pogovorov s Francem Šircljem, Dušanom Novakom, Leopoldom Zaharijo, Bertom Pribcem, Edvinom Švabom, mojima nonotoma Štefanom Ivančičem in Marjem Slavcem, nonama Ano Ivančič in Emilijo Slavec, mamo Elviro in očetom Danilom.

539